Kratko popotovanje skozi proces prebave – 1. del

25.04.2019

Naše velike štirinožne prijatelje smo že spustili na prosto! Ven na sonce, kjer lahko divjajo, se igrajo in seveda tudi napasejo. Toda prav to lahko našim konjem pogosto povzroči želodčne težave oz. motnje v delovanju črevesja, katerih posledica so lahko tudi težave z “ekskrementno vodo” o kateri smo že pisali v enem od prejšnjih člankov. Ampak, kako pride do tega?

Da bi razumeli odgovor, moramo najprej razložiti kako deluje želodec, kako deluje konjsko črevo. To razložimo v prihodnjih člankih.  A najprej nekaj besed o prebavi v ustni votlini.

Prebava se začne čisto na vrhu, v konjskem gobcu in konča pri analni odprtini. To imenujemo prebavni kanal. Prek konjskih ustnic se začne zaužitje krme. Kot je verjetno že marsikdo opazoval pri svojem konju, lahko konji zelo dobro razvrščajo posamezne dele krme in izpustijo njene manj okusne sestavine. Pri paši konji ne uporabljajo le ustnic, temveč tudi svoje sekalce, s katerimi odtrgajo zelo kratke travne bilke. Zaradi prav posebne oblike kočnikov lahko odlično zmeljejo krmne sestavine. Bolj je krma prežvečena bolj je prebavljiva. Torej z žvečenjem se poveča površina prežvečene kaše, na katero  v nadaljevanju lažje delujejo encimi prebavnih sokov ali mikroorganizmov. Kočniki delujejo kot majhni strgalniki, pri katerih se izmenjujejo tanke lamele iz trde sklenine in mehkejša zobnina. Tako nastane majhna hribovita pokrajina, ki lahko popolnoma zmelje tudi zelo trde sestavine, kot so trše travinje ali zrna. Glede na strukturo in gostoto krme traja zaužitje različno dolgo.

Povprečni toplokrvni konj potrebuje približno 10 minut za prežvečenje 1 kg ovsa ali fino peletirane krmne mešanice, medtem ko potrebuje za 1 kg voluminozne krme od 40 do 50 minut (seveda se lahko te vrednosti od konja do konja zelo razlikujejo). Poleg tega dolgo žvečenje zagotavlja dobro oslinjenje krme, kar blažilno vpliva na želodec. Konj prežveči 1 kg sena 3000- do 3500-krat, medtem ko pregrize obrok iz močnih krmil samo 800- do 1200-krat. Povprečni toplokrvni konj proizvede približno 40 do 90 ml sline na minuto, kar pomeni, da je dnevni volumen med 5 in 10 l. Za primerjavo: človek proizvede 1 ml sline na minuto in 1,5 l na dan. Slina je pri konjih izjemno pomembna, saj vsebuje večje količine mineralov in bikarbonata, ki nevtralizirajo želodčno kislino na želodčnem ustju. Ne vsebuje pa encima α – amilaze, ki razgrajuje škrob. Poleg tega slina navlaži krmo in jo je zaradi tega lažje pogoltniti.

Kot je jasno razbrati iz trajanja žvečenja in števila grizov, zadostna oskrba konja z voluminozno krmo ni izredno pomembna samo za organizem, ampak tudi za njegovo zaposlitev. Zato naj bi konj nujno imel vedno na voljo 1,5 kg sena na 100 kg telesne mase. Daljše in temeljitejše zauživanje močnih krmil lahko dosežemo z dodajanjem voluminozne krme med močna krmila, kot je na primer narezano seno. Da konji krme ne bi goltali in jo bolje prežvečili ter oslinili je na voljo nekaj vrst müslijev z visokim deležem voluminoznih krmil kot na primer originalni Höveler All-In-One, Western Basic, Western Sport ali, posebej za pašno sezono, Höveler Original Summer. Tudi celotna linija izdelkov Höveler PUR.ITAN, ne vsebuje žitaric in melase ter ima ravno tako velik delež surovih vlaknin. Misli Höveler Western PUXX je uspešna kombinacija voluminoznih krmil in običajne krme, ki jo pokladamo v boks, zato s svojo sestavo zagotavlja uravnoteženo žvečenje. Tudi sami ste lahko malce ustvarjalni, tako da na primer dnevnemu ovsenemu obroku Höveler Prachthafer dodaste približno 200 g lucernine mešanice Original Luzerne Mix.

Z aktivnejšim žvečenjem je tudi obraba zob boljša. Neenakomerna obraba zob, na primer zaradi nezadostnega žvečenja ali bolezenskih sprememb žvečilnih mišic, čeljustnih sklepov ali zob, lahko namreč povzroči kaveljčaste spremembe na zobeh, kar ima lahko usodne posledice – od bolečih ostrih zobnih robov, ki ovirajo temeljito zaužitje in drobljenje krme, do bolečih poškodb jezika in notranje strani gobca. Zaradi bolezenskih sprememb lahko pride do hudih posledic nezadostnega drobljenja krme, kot so zamašitev žrela in kolike. Zato je vedno zelo priporočljivo, da ima konj na voljo zadostno količino voluminozne krme (vsaj 1,5 kg na 100 kg telesne mase konja). Občasno naj tudi veterinar pogleda v gobec vašega štirinožnega prijatelja, da ne bo prišlo do takih posledic.

0 ODGOVORI

Dodaj odgovor

Se želite pridružiti razpravi?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.